Deset najljubših zbirk kratke proze po izboru Viktorije Kante

Fotografija: © Tawanlubfah | Dreamstime.com

Kratke zgodbe so eden izmed mojih najljubših knjižnih žanrov. Prava umetnost je napisati res dobro kratko zgodbo, ki na nekaj straneh pove »vse«. Najboljše pa so seveda tiste, ki se končajo odsekano in prepustijo bralcu, da si spiše njihovo nadaljevanje. Strup je v majhnih stekleničkah! Vrstni red izbranih zbirk je naključen.

 

Maeve Binchy, Clare Boylan, Emma Donoghue, Anne Haverty, Éilís Ní Dhuibhne, Deirdre Purcell, Kate O' Riordan: Soba v hotelu Finbar, Modrijan, 2009.

 Sedem irskih avtoric, sedem kratkih zgodb, povezanih v dogajanje v hotelu Finbar. Kjer se konča ena zgodba, se nadaljuje naslednja. V svojih zapiskih imam zapisno: »Knjiga, ki vam bo prav gotovo pričarala nasmeh na obraz«.

 

 

 

Dom so sveže rjuhe: eseji izseljenih milenijk in milenijcev. Beletrina, 2018.

Super zgodbe Slovencev, ki jim je tujina postala dom. Kje je dom? Tam kjer smo se rodili in odraščali? Tam, kjer so sveže rjuhe, ali tam, kjer so naše trenutne skrbi?

 

 

 

 

 

Claire Keegan: Čez modra polja. Modrijan, 2008.

Zbirka sedmih kratkih zgodb, v katerih je ujeta irska pokrajina in njeni prebivalci.

 

 

 

 

 

Dušan Čater: Džehenem. Študentska založba, 2010.

Džehenem (=pekel) priseljencev v Slovenijo. Šest zgodb šestih ljudi iz popolnoma različnih koncev sveta, katerih usode se po nekem naključju prepletejo. Leta 2012 je bila zbirka nagrajena z nagrado fabula za najboljši kratko zgodbo.

 

 

 

Rosa Liksom. Temni paradiž. Cankarjeva založba, 2016.

Pri skandinavski prozi smo že kar nekako vajeni, da bomo med platnicami knjige naleteli na sila nenavadne junake in njihove zgodbe. Temni paradiž nam na nekaj več kot stotih straneh naniza skoraj pol toliko posebnežev, ki nam na pičlih dveh do treh straneh zaupajo zgodbo svojega življenja.

 

 

 

Pierre J. Mejlak: Kar noč dopušča. Sodobnost International, 2018.

Trinajst kratkih zgodb, nagrajenih z nagrado Evropske unije za književnost. Prav vse zgodbe, čeprav so na prvi pogled neverjetne, bi se lahko zgodile slehernemu izmed nas.

 

 

 

 

 

Alan Edgar Poe: Maska rdeče smrti. Mladinska knjiga, 1972.

Kljub temu da so Poejeve grozljivo-fantastične zgodbe nastale v sredini 19. stoletja, se še danes berejo izredno živo. Res se berejo fantastično.

 

 

 

 

Tina Mlakar Grandošek: Vse je v redu. LUD Literatura, 2015.

Vse je v redu je zbirka trinajstih kratkih zgodb, v katerih v resnici ni vse v redu. Prvo-, drugo- in tretjeosebne zgodbe beremo z različnih perspektiv: otroške, odrasle in celo perspektive mize, ob kateri se prička zbrana družina.

 

 

 

William Trevor: Po dežju. LUD Literatura, 2019.

Zbirka dvanajstih kratkih zgodb z irskega podeželja. V ospredju so odnosi med ljudmi, ki so včasih že prav bizarni. Avtorja je izdajatelj slovenskega prevoda označil kot enega največjih mojstrov kratke proze dvajsetega in enaindvajsetega stoletja.

 

 

 

 

Rumena Bužarovska: Moj mož. Modrijan, 2017.

V zbirki makedonske avtorice je enajst zgodb na videz zelo različnih žensk, ki pa so vse nekako ujete in podrejene v moškem svetu.