Deset knjig leta 2019, ki jih ne boste mogli odložiti

Po dobri polovici leta nastopi idealen trenutek, da pogledamo, katere knjige so na nas naredile trajnejši vtis. Leto 2019 je prineslo nekaj presenetljivih prvencev ter težko pričakovanih nagrajenih prevodov, ki jih ne boste mogli odložiti.

Edna O'Brien: V gozdu (Modrijan)

Ena najboljših irskih pisateljic je roman V gozdu zasnovala na resničnih dogodkih, ki so leta 1994 šokirali irsko javnost. V kompleksni naraciji bralca spodbuja k razmišljanju o družbi in njeni odgovornosti do svojih članov. Njeno pisanje vleče čustveno in miselno. Tematiko podaja na živ in očarljiv način. V njenem pisanju zaživi še posebej gozd – temačen, vlažen in skrivnosten kraj, ki v sebi skriva lepoto in bolečino. To je presenetljiva zgodba, vredna branja. 

Stephen King: Tisto (Beletrina)

33 let po prvem izidu smo dočakali slovenski prevod kultnega trilerja Stephena Kinga Tisto. S prevodom zgodbe o klovnu Pennywiseu, ki straši po mestecu Derry, se je spopadel umetnostni zgodovinar Marko Košan. Ko Georgie postane žrtev, se njegov brat Bill in šest njegovih prijateljev odloči, da bodo izsledili zlo. Že odraslih sedem prijateljev se po 27 letih vrne, da bi enkrat za vselej obračunali s tistim. Kljub nevarnostim jih nazaj vleče takšna sila, da se ji ne morejo upreti. Prav tako kot se ne moreš upreti, da bi knjigo odložil pred koncem, pa čeprav obsega skoraj 1400 strani.

Selja Ahava: Stvari, ki padejo z neba (Sodobnost International)

Glede na tragičnost dogodkov, ki jih opisuje, roman finske pisateljice Selje Ahava Stvari, ki padejo z neba izkazuje neverjeten optimizem in humor. Ta neobičajna kombinacija nam skupaj z bizarnimi situacijami daje občutek upanja, da bo na koncu vse v redu. Spretno pripovedovanje, zanimiva zgodba in čudovit, mestoma nenavaden jezik, ki se odlično bere v prevodu Julije Potrč Šavli, prispevata k tekočemu branju, kljub temu pa bralec po branju še dolgo razmišlja o absurdnosti in tragičnosti življenja.

Alejandro Palomas: Sin (Zala)

Zgodba o introvertiranem, empatičnem, a vedno dobrovoljnem dečku Guillemu, ki nadvse rad bere in bi rad postal Marry Poppins. Čeprav je na prvi pogled z njim vse v redu, začnemo počasi in vztrajno odkrivati krhek, skrivnosten in boleč svet, ki se skriva za njegovim nasmehom. Sin je roman, ki se bralca globoko dotakne. Ne samo zaradi načina, kako se otrok sooča z izgubo enega od staršev, temveč predvsem zaradi spoznanja, da otrok ne morete nikoli prevarati.

Elif Shafak: Tri Evine hčere (Sanje)

Shafakova je z romanom Tri Evine hčere ponovno ustvarila mojstrovino, v kateri glavno vlogo igra Istanbul. Razpet med Vzhod in Zahod, med sekularno in posvetno, tradicijo in modernost, izobražene in neuke, med bogate in revne ustvarja čudovito kuliso za notranje boje, ki jih bije glavna junakinja Peri. Po naključju odkrita fotografija v njej vzbudi spomin na študentska leta, preživeta v Oxfordu, izgubljeni prijateljici ter profesorja Azurja. Hrepenenje po ljubezni, iskanje znanja in neznosno sočutje do človeškega trpljenja, strasti, ki jih Peri vse življenje nosi s seboj, hkrati pa nesamozavestno koleba med obema skrajnostma, ki zaznamujejo njeno domovino. Z napadom teroristov si končno dovoli sprejeti svojo pravo naravo. Prisili nas, da tudi sami pogledamo v oči lastnim prepričanjem.

Juan Hose Millas: Moja resnična zgodba (Malinc)

Pripovedovalec te zgodbe je dvanajstletni najstnik s svojimi strahovi, negotovostmi in željo po novih izkušnjah. Tok njegovega življenja spremeni trenutek nepremišljenosti, ko z mosta nad avtocesto vrže frnikulo in povzroči prometno nesrečo, v kateri umre družina. Preživi samo Irene, ki pa postane invalidka. Od tistega trenutka se v njegovi glavi oblikuje krivda, vendar v tej skrivnosti in ljubezni do Irene hkrati najde tudi izhod iz razpadajočega družinskega okolja.

Tanguy Viel: 353. člen kazenskega zakonika (Cankarjeva založba)

Tanguy Viel me je s svojo melanholijo ujel že s knjigo Paris-Brest (MK, 2006). Neizbrisljiv pečat temnega, meglenega vzdušja severne francoske obale nosi tudi literarna kriminalka 353. člen kazenskega zakonika. Zgodba o dveh moških, ki v čolnu odplujeta na morje, vrne pa se le eden, ta pa v svojem zagovoru pred sodnikom umrlega predstavi povsem drugače, kot so ga vsi poznali. Klasična zgodba o tem, kaj je prav in kaj narobe, o dobrem in zlem. Hkrati pa premišljujemo o svojem odnosu do bogastva – kaj nam pomeni, kdaj vemo, da smo bogati, koliko premoženja nam je dovolj?

Aleksander Hemon: Vprašanje Bruna (Goga)

Zbirka kratkih zgodb, zbranih pod naslovom Vprašanje Bruna, je Hemonova prva knjiga, napisana v angleškem jeziku, in še danes velja za eno njegovih ključnih del. V zgodbah različnih dolžin, tehnik in bralnega tempa se prepletajo najrazličnejše usode oseb, v katerih dihamo Hemonovo zgodovino. S spretnostjo, iskrivostjo in njemu lastnim humorjem piše o ljubezni in vojni, bivanju v Sarajevu in Chicagu, svoji družini, življenju in smrti.

Delia Owens: Tam, kjer pojejo raki (Učila International)

Delia Owens pusti, da sami najdemo sporočilo, ki se skriva v njenem živem pripovedovanju. Vanj vpleta čudovite stavke, ki se berejo kot poezija, ki z liričnim ritmom bralca zaziba kot nežno zibanje čolna. S svojo presenetljivo upodobitvijo nas vodi, podobno kot močvirje vodi Kyo, vse od njenih najnežnejših dni do presenetljivega konca. Owensova nas opominja, kako nas vse življenje spremlja in determinira naše otroštvo in da vsi skrivamo skrivnosti, ki jih zna narava tako dobro zamolčati.

Nan Sheppard: Živa gora (UMco)

Živa gora je lirična hvalnica škotskemu gorovju Cairngorms. Je poetično in filozofsko razmišljanje o našem hrepenenju po visokih in svetih krajih. Narava in človek se tankočutno prepletata med seboj, tesna povezanost živega in večnega pa v tem lirično povzdignjenem pisanju odpira vrata zaznave intenzivnemu dojemanju prvobitne pokrajine in mestu človeka v njej. V njej se spretno prepletajo poezija in proza, preiskovanje narave vedenja, metafizično sprehajanje med različnimi religijami ter iskanje ljubezni in povezanosti v vsem, kar nas obdaja.