Ona pelje za roko svojega bolnega moža svojega moža ki umira
krhkega kot vaza nagnjenega k razpadanju s palico in nogo ki šepa
Ljubila ga je ni ga ljubila
ni se ji zdelo bistveno
kot kavč kot omara
kot časopis bil je v stanovanju z njim v rokah
Leta dolgo
Je bil tu
Tu
zdaj pa odhaja razsipa se lahek je kot zrak
kot da v roki drži otrokovo roko
kot da ni njegova žena
temveč mama
on pa je njen fantiček
ki tu umira
Tu
v njenih rokah
Ona mu kupuje igračke ribiško palico spomladi
greva skupaj na ribolov
Vendar ti sovražiš ribolov draga
Ni važno greva
govori
veselo
hlipajoče
s solzami
Greva lovit velike ribe
Kupuje mu tri časopise čeprav on bere isti dnevnik
dvajset let
kupuje mu tudi druge da bi nadoknadil da ne bi zamudil
da bi imel objektivno podobo o dogajanju v svetu
in pri nas zdaj v času krize v času obupa in novih volitev
Obljublja mu boljše možnosti za zdravljenje ko bodo ti drugi prišli na oblast
in jim bo mar za nas navadne ljudi
govori žarečih oči kot da v to verjame
govori mu polna predvolilnih obljub o ozdravljenju
Kot da je vročica s televizije zdrsnila vanjo
tu v njeno srce
Tu
a ni ga ljubila res je ni ga ljubila
ko ga pogleda se tega sramuje in bolj živčno boža njegove sive lase
ni ga ljubila iz neznanega razloga morda je prišel v napačno pomlad
morda je bila premlada morda je ljubila drugega morda je hrepenela po mestih deželah potovanjih ni vedela
samo to neznano hrepenenje je zdrsnilo
Tu
tu v srce in ga potlačilo močnega zdravega in veselega medtem ko nosi omare
v njuno novo stanovanje medtem ko zlaga knjige na police ko ji mežika iz drugega prostora
ko ji prinaša bombonjero v bolnišnico in ima obraz srečnega očeta
ko bere pred spanjem in odlaga očala zraven sebe
tu
Tu jemlje njegova očala v roke
in joče
Zdaj ga ljubi
On se je preselil v njeno srce tu
Tu
Prevedla in opombo napisala Mateja Komel Snoj
