AirBeletrina - Če bi bil jaz Tomaž Šalamun
Panorama 23. 3. 2021

Če bi bil jaz Tomaž Šalamun

Fotografija: Pexels

Če bi bil jaz Tomaž Šalamun,

bi najbrž bil zmeraj vesel.

Na Malem trgu bi plesal dolgo v noč

na melodijo, ki je nihče še ni slišal.

Na harmoniko bi poigraval Mahlerjevo Peto, prav razigrano.

 

A kaj hočem, ko pa sem introveriran tip,

ki pozablja vrniti knjige v knjižnico

in včasih zavida junakom življenja,

zagorelim reševalcem na avgustovskih plažah.

Kaj bi govoril.

 

Le eno je gotovo: nisem Tomaž Šalamun.

Tomažu sta bili dani dve domišljiji:

slovenska in mehiška in zdaj žonglira z njima

z vrtoglavo spretnostjo,

 

jaz pa sem večni študent stenografije,

ki bi rad razumel, kako smrt pride v hišo

in kako iz nje odide in se spet vrne,

in kako jo premaguje mala pegasta deklica,

ki recitira Danteja po spominu –

 

ženem pa se tudi za žarom vzhičenja,

dejal bi povsod, celo v cenenem kinu,

v vlaku in domala v vsaki kavarni

(ampak to naju prej povezuje kakor ločuje).

 

Če bi bil jaz Tomaž Šalamun,

bi divjal na nevidem kolesu

kot metafora, ki je ušla iz kletke pesmi,

nebogljena v svoji svobodi,

a srečna v gibanju, vetru in soncu.

 

(Spominjam se, kako nama je nekdo zaklical,

zdi se mi v Münstru, »Kar pogumno, pesniki

slovanstva, samo čas vas bo premagal!«

ti pa si se nakremžil, kot da bi hotel reči,

čakaj, čakaj, ali ni že malo prepozno.)

 

Pesem je iz knjige Iskanje sijaja, ki prinaša izbor poezije Adama Zagajewskega. Izšla je pri Mladinski knjigi v zbirki Nova lirika, v slovenščino pa je pesmi prevedel Niko Jež, ki je opravil tudi izbor in napisal spremne opombe.