12 knjig leta 2020, ki se jih veselim

Novo leto prinaša nove začetke, nove pustolovščine, bralcem pa predvsem nove knjige. Že leto 2019 je prineslo odlično bero romanov, prihodnje leto lahko v tem oziru pričakujemo še boljši izbor, saj se zdi, kot da bi slovenski založniki kar tekmovali, kdo bo v svoj program umestil več nagrajenih naslovov. Seveda so njihovi programi pestrejši in bogatejši, a na mojem bralnem seznamu se bo zagotovo znašlo naslednjih dvanajst naslovov – predlagam vam po enega za vsak mesec.

 

 

 BELETRINA

Kristian Novak: CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI

Že februarja lahko pričakujemo izid novega prevoda hrvaškega avtorja Kristiana Novaka, ki nas je s svojo jezikovno virtuoznostjo in igrivim prehajanjem med knjižnim, pogovornim in narečnim jezikom prepričal že z romanom Črna mati zemla (izšel je leta 2015 pri založbi Modrijan). Novak bo namreč gost letošnjega festivala Fabula, kjer bo predstavil roman Cigan, ampak najlepši. V njem naslavlja naše osebne notranje strahove pred drugimi oziroma drugačnimi, ki se na kolektivno zavest projicirajo kot predsodki in sovraštvo.

 

Édouard Louis: OPRAVITI Z EDDYJEM (En finir avec Eddie Bellegueule)

Gost Fabule bo tudi »enfant terrible« sodobne francoske literature. Pri Beletrini bo izšel njegov avtobiografski prvenec Opraviti z Eddyjem, ki ga je napisal pri enaindvajsetih letih. Roman je iskrena in pretresljiva zgodba fanta, ki kot gej odrašča v deprivilegirani podeželski skupnosti severne Francije.

 

 

 

CANKARJEVA ZALOŽBA

 

Elena Ferrante: LAŽNIVO ŽIVLJENJE ODRASLIH (La via bugiarda degli adulti)

Čeprav sem ravno sredi branja četrtega dela tetralogije o Lili in Eleni,  že z nestrpnostjo pričakujem najnovejši roman Elene Ferrante z naslovom Lažnivo življenje odraslih. V njem se soočimo z našimi prepričanji in miti o srečni družini. Je zgodba o tem, kako se z odraščanjem naša prepričanja o nepremagljivih in vsemogočnih starših, katerih osnovni cilj sta naša sreča in dobro počutje, sesujejo v prah, iz katerega zrastejo naše zamere do njih in nas za vedno zaznamujejo.

 

 Marco Missiroli: ZVESTOBA (Fedeltà)

V Italijo se odpravimo tudi z romanom Marca Missirolija, ki ga poznamo že po romanu Opolzkosti v zasebnosti (Cankarjeva založba, 2016). Roman Zvestoba nas sooči z vprašanjem, če smo zvesti sami sebi, koliko smo potem nezvesti drugim, tudi nam najbližjim? Je intimna zgodba o paru, ki se znajde pred to dilemo, potem ko mož prevara ženo. Zgodba, ki ne dopušča pobega, ne da bi si tudi sami odgovorili na to vprašanje. Roman je bil lani nagrajen z nagrado Strega Giovani.

 

 

 

Max Porter: ŽALOST NOSI ČRNO PERJE (Grief is the thing with feathers)

Zgodba, ki nosi naslov po pesmi Emily Dickens, je ena najbolj iskrenih knjig o žalovanju. Nekoliko čudna in nelogična, brutalna, a hkrati celo nekoliko humorna. Je zgodba o družini, ki se sooči z negotovostjo, kako po smrti ljubljene osebe in rani, ki ne bo nikoli zaceljena, nadaljevati z življenjem. Roman je leta 2016 prejel mednarodno nagrado Dylana Thomasa.

 

 

Hilary Mantel VOLČJI DVOR (Wolf Hall)

Jeseni bo med Modernimi klasiki izšel težko pričakovani roman Wolf Hall, ki je bil imenovan za enega od desetih najboljših zgodovinskih romanov vseh časov. Gre za literarizirano biografijo Thomasa Cromwella o njegovem hitrem vzponu na oblast na dvoru angleškega kralja Henryja VIII. Roman je bil leta 2009 nagrajen z nagrado Man Booker, nominiran pa  je bil še za številne druge.

 

 

 ZALOŽBA GOGA

Tadej Golob: TIŠINA

Vem, da se še ni polegel prah navdušenja ob izidu tretjega iz serije romanov Tadeja Goloba Dolina rož, ko je založba Goga že napovedala naslednji primer Tarasa Birse. S Tišino se bo Golob lotil ene najobčutljivejših in najbolj zamolčanih oblik nasilja – spolnega nasilja nad otroki.

 

 

 

MLADINSKA KNJIGA

Angie Thomas: VSE SE VRAČA (The Hate U Give)

Večkrat nagrajeni mladinski roman The Hate U Give govori o policijskem nasilju, rasizmu in boju posameznika za pravico. Predstavlja eno tistih močnih, pomembnih zgodb, ki pridejo v pravem trenutku (navdihnilo jo je gibanje Black Lives Matter) in so vredne branja zaradi družbenega oziroma političnega sporočila, ki ga pošiljajo.

 

 

Han Kang: VEGETARIJANKA (Vegetarian)

Končno lahko tudi pri nas pričakujemo prevod svetovne uspešnice korejske avtorice Han Kang. Vegetarijanka je pretresljiva zgodba o položaju korejskih žensk v tradicionalno patriarhalni družbi in o tem, kako pasivni upor ene izmed njih pripelje do popolne preobrazbe in razkroja njenega uma in telesa. Knjiga  je leta 2016 kot prva južnokorejska knjiga prejela mednarodno nagrado Man Booker.

 

 

ZALOŽBA SANJE

Marcus Zusak: FANT, KI JE POSTAL MOST (The Bridge of Clay)

Osupljiva zgodba petih bratov Dunbar, ki sami odraščajo v svetu, katerega usodo si krojijo sami. V središču zgodbe je deček Clay, ki zgradi most – za svojo družino, za svojo preteklost, za veličino, za svoje grehe, za čudež. Ta fenomenalna zgodba, tako kot prvi dve – Kradljivka knjig in Odposlanec – v sebi nosi globoko razumevanje o tem, kaj pomeni biti človek. Roman je lani prejel nagrado Indie Book Award za najboljše leposlovno delo.

 

Elif Shafak: 10 MINUT, 35 SEKUND V TEM ČUDNEM SVETU (10 minutes, 35 seconds in This Strange World)

Elif Shafak je znana po svojih zgodbah o močnih ženskih karakterjih. Temu sledi tudi v svojem najnovejšem romanu 10 minut, 38 sekund v tem čudnem svetu, ki prikazuje zgodbo o Leili, istanbulski prostitutki, ki je ubita na začetku knjige, njeno telo pa odvrženo na smetišču. Čeprav je fizično mrtva, Leilini možgani ostanejo aktivni še nadaljnjih 10 minut in 38 sekund, v katerih se spominja pomembnih trenutkov svojega življenja in, še pomembneje, petih najbližjih prijateljev, ki jih je srečala v ključnih trenutkih svojega življenja. S tem romanom je bila Elif Shafak lani nominirana za nagrado Man Booker.

 

Madeline Miller: KIRKA (Circe)

Če uživate v zgodbah iz grške mitologije, če so vam všeč kompleksne junakinje, odličen pripovedni jezik in veliki preobrati v družinskih rivalstvih, spletkah, ljubezni in izgubi, potem bo to knjiga za vas. Avtorica se je po zgodbi o Ahilu (Song of Achiles) tokrat – po navdihu iz Homerjeve Odiseje – lotila zgodbe o mitološki čarovnici Kirki, ki nam postreže z zmago nepremagljive ženske moči nad človeškim svetom.