|
|
|
Uredniška beseda |
Taja Topolovec
Ponedeljek, 18. januar 2010


»Winter. Time to eat fat and watch hockey.«
(Margaret Atwood, February)
Zimsko odeti, z dvojnimi pari rokavic, tipkovnico pod roko in Cohenom v glavi lebdimo na višini 40.000 čevljev. Besede padajo nalahno, v mehkozvočju jezikov, pod nami je – belina. Nobene vrtoglavice ni čutiti, ko z mrzlimi prsti udarjamo: K-a-n-a-d-a.
|
|
Več...
|
|
|
Vpis Naročnika |
|
Naroči se na novice
|
|
|
|
Dogodki -
Napovedujemo
|
Ponedeljek, 8. februar 2010
 V torek, 9. februarja, bo ob 19.30 uri v Knjižnici Otona Župančiča (v mediateki, klet) v Ljubljani potekal literarni večer z Anjo Bukovec, ki bo v okviru razstave Foto-poezija Brigite Škrabanja prebirala svojo poezijo.
Anja Bukovec, rojena 5. junija 1986 v Ljubljani, je študentka zadnjega letnika prevajalstva na Filozofski fakulteti. S poezijo se ukvarja že od malih nog, z resnejšimi objavami pa je začela v gimnaziji, kjer je sodelovala tudi na tekmovanju iz haiku poezije, ki ga prireja viška gimnazija, in osvojila 1. mesto.
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Napovedujemo
|
Ponedeljek, 8. februar 2010
 Letošnjemu dogajanju v času informativnih dni se bo pridružila tudi Knjigarna Filozofske fakultete, ki bo ob tej priložnosti organizirala pogovore na Besedni postaji.
Besedne postaje za bodoče študente bodo na sporedu v dneh pred informativnimi dnevi, in sicer od 9. do 11. februarja 2010, med 15. in 18. uro. Potekale bodo v Modri sobi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na Aškerčevi 2. Povabilu za sodelovanje se je letos odzvalo 7 oddelkov fakultete.
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Obiskali smo
|
Ponedeljek, 8. februar 2010
Tradicionalni literarni večer DSP ob Prešernovem prazniku, četrtek, 4. februar 2010, Cankarjev dom, Ljubljana
Uradno
vabilo se je glasilo takole:
“OB PREŠERNOVEM
PRAZNIKU
V četrtek,
4. februarja 2010 v dvorani Lily Novy
Tradicionalni
literarni večer Društva slovenskih pisateljev in CD
Sodelujejo:
Aleš Debeljak, Milan Dekleva, Ivan Dobnik, Metka Kušar, Maja Vidmar
Povezuje
Matjaž Pikalo”
Hm.
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Novice
|
Ponedeljek, 8. februar 2010
 Na predvečer kulturnega praznika je včeraj v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekala osrednja državna proslava, na kateri so tudi uradno razglasili dobitnice in dobitnike malih in velikih Prešernovih nagrad. Dobitnika Prešernove nagrade sta letos plesalka Mateja Rebolj in slikar Kostja Gatnik. Dobitniki nagrade Prešernovega sklada pa so umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, igralec Peter Musevski, skladatelj Aldo Kumar, igralka Barbara Cerar, pisatelj Andrej Rozman Roza in plesalka Maja Delak.
|
|
Več...
|
|
|
Knjižna polica -
/
|
Sreda, 3. februar 2010
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Novice
|
Ponedeljek, 1. februar 2010
 Včeraj se je v Postojni odvilo finale Proznih mnogobojev za najboljšo kratko zgodbo. Izmed 15 avtorjev, ki so si finale priborili na enem izmed predizborov, je največ glasov občinstva in strokovne žirije, v kateri so bile pisateljica in literarna kritičarka Lucija Stepančič, pisateljica Polona Glavan in literarna kritičarka Tanja Petrič, prejela kratka zgodba Diploma avtorice Marinke Miklič. Zmagovalka je prejela nagrado v vrednosti 830 evrov.
Filmska žirija RTV v sestavi Andrej Vajevec, Dijana Martinc in Polona
Flere je za najbolj filmsko zgodbo, ki jo bo RTV odkupila za možnost
pretvorbe v scenarij, izbrala zgodbo Željka Jugovića Pozor! Pazite!
Zdaj je demokracija.
|
|
Več...
|
|
|
Knjižna polica -
/
|
Ponedeljek, 1. februar 2010
 Pri
založbi Nove revije so konec lanskega leta izšli Prividi, plod sodelovanja slikarke Alenke Sottler in pesnika Nika
Grafenauerja. Vsak v svoji govorici vnašata v sporočilo te izdaje ne le
poteze trpkega izkustva današnje resničnosti, pač pa tudi dobršno mero ironičnega
veselja in obešenjaštva, ki ju poraja njuna kritična distanca do te resničnosti.
Sodobni človek je podvržen diktaturi trenutkov in vsakovrstnim dnevnim slepilom,
zasoplemu hlastanju po več in več biti, s tem pa potrošnji lastnega življenja
za nič. Zato se tako v sliki kot v besedi prepletata med sabo jok in smeh, ali še
bolje: strahovi in prividi. Delo je izšlo v 999 oštevilčenih izvodih in v
darilnem ovoju s podpisi obeh ustvarjalcev, za grafično oblikovanje pa je
poskrbel Matjaž Vipotnik.
|
|
|
Kolumna -
/
|
Ponedeljek, 1. februar 2010
Vsaka umetniška
generacija ima svoje območje željenega razmišljanja, kjer vre njeno
umetniško vprašanje, ki je smer in rešitev hkrati. Svojo inovacijo
ustvari v obliki zadolžnice, kot obljubo, ki je izplačana ali ne-izplačana
kasneje. Prostor, v katerem danes sklepa to »umetniško-kritiško pogodbo«,
je zaseden z veliko količno široko dostopnih informacij, ki postajajo
zaradi te lastnosti nagonsko odvečne, »odjemalci« (bralci in publika)
pa po večini univerzalno utrujeni.
|
|
Več...
|
|
|
Mednarodno -
Novice
|
Nedelja, 31. januar 2010
27.
januarja je v starosti 91 let preminil pisatelj, ki je z eno samo knjigo
zaznamoval svojo in vse naslednje generacije, J. D. Salinger.
Omemba količine pri tem ni brez pomena - za časa svojega življenja je Salinger namreč
izdal le malo del, pravzaprav natanko štiri: kultni roman Varuh v rži (The catcher in
the rye, 1951), zbirko novel Devet
zgodb (Nine stories, 1953), roman
v dveh delih Franny in Zooey (Franny and Zooey, 1961) ter noveli Raise high the roof beam, carpenters in Seymour: An introduction, ki sta leta 1963 izšli v skupni izdaji.
|
|
Več...
|
|
|
Mednarodno -
Novice
|
Sobota, 30. januar 2010
Ob 150. obletnici rojstva pisatelja in dramatika
Antona Pavloviča Čehova
Rusija spet praznuje: če so v
letu 2009 po nevskem prospektu paradirali gogoljevski plašči, se leto kasneje množice čudijo sprevodu čehovljanskih »odvečnežev« (rus. »lišnie ljudi«). V petek,
29. januarja je namreč minilo 150 let od rojstva klasika svetovne književnosti Antona
Pavloviča Čehova, tistega zdravnika, ki je kljub zvestobi svojemu
primarnemu poklicu našel dovolj časa, da je ustvaril enega najbolj prepoznavnih
literarnih opusov.
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Novice
|
Sobota, 30. januar 2010
 Včeraj je bil na Filmski fabuli v Postojni, ki poteka po okriljem festivala zgodbe Fabula , razglašen že tretji prejemnik nagrade proteus za najboljši študentski film. V konkurenci za nagrado je tokrat sodelovalo 6 študentskih filmov iz različnih držav sveta po izboru profesorja na AGRFT, Martina Srebotnjaka. Za najboljši film je bil izbran film Škatle (The Boxer) režiserja Michaela Lathama.
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Novice
|
Sobota, 30. januar 2010
 Javna agencija za knjigo RS (JAK) je 29. januarja v Uradnem listu in na svoji spletni strani objavila poziv avtorjem s področja knjige, glasbe, filma, ilustracije in fotografije, naj na spletni strani IZUM-a preverijo statistiko izposoj svojih del v splošnih knjižnicah v letu 2009, ki so skladno s Pravilnikom o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 42/2004, 14/2009; v nadaljevanju Pravilnik) predmet knjižničnega nadomestila.
|
|
Več...
|
|
|
Video -
/
|
Petek, 29. januar 2010
Tokrat smo se v intervjuju, vsebinsko vezanem na pretekli poljski Fokus, pogovarjali s pesnikom, prevajalcem, urednikom revije Literatura in odličnim poznavalcem poljske poezije Primožem Čučnikom. Beseda je stekla o Miłošu, bruLionovcih in sodobni poljski poeziji.
Intervju: Ana Geršak
Snemanje in montaža: Urban Zorko
|
|
|
Knjižna polica -
/
|
Sreda, 27. januar 2010
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Novice
|
Sreda, 27. januar 2010
 V Postojni se od 28. do 31. januarja obeta literarno – filmski konec tedna Filmska fabula. Vikend filmskih zgodb pomeni most med literarnim in filmskim svetom, ki že od leta 2006 ponuja znanje v kombinaciji z zabavo in medsebojnim spoznavanjem mojstrov besede in slike. Stalnica postaja tudi Študentski filmski festival, prikaz kratkih študentskih filmov akademij, ki so tekmovali za najboljši akademijski film za nagrado CILECT 2008 in jih je izbral profesor na AGRFT, Martin Srebotnjak. Filmi bodo na ogled tudi v Mariboru, Ljubljani in Črnomlju, najboljšega pa bo izbralo občinstvo.
|
|
Več...
|
|
|
Mednarodno -
Novice
|
Sobota, 23. januar 2010
Toronto, križišče ulic Beverley in Baldwin. Rdeča opečnata stavba, pravijo ji tudi hiša Georga Browna – po novinarju, založniku in enem od očetov Kanadske konfederacije – na vogalu med svojimi zidovi, prepojenimi z zgodovino, gosti uredništvi dveh najbolj cenjenih kanadskih literarnih revij, Brick in Descant. Hkrati je tudi gnezdo pisane podtalne revije Broken pencil, pomembnega komentatorja literarne kulture in neodvisne (če hočete, alternativne) umetnosti sploh. Nekakšna »točka nič« na kanadskem prizorišču literarnih revij, ki v tej prostrani deželi resda nimajo tako številne publike kot denimo hokej ali lakros, pa vendar so pisani, nabrekli od literature in številni. Naš pregled vključuje revije, ki izhajajo v angleškem jeziku, predstavljamo pa vam še zdaleč ne popoln seznam publikacij, ki so s svojim atraktivnim izgledom ali zvenečimi avtorskimi imeni pritegnile našo pozornost.
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Novice
|
Petek, 22. januar 2010
Javna agencija za knjigo RS (JAK) je danes v Uradnem listu RS št. 4/2010 in na svoji spletni strani objavila Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuj jezik za leto 2010 (JP1–P–2010), namenjen sofinanciranju kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike, ki bodo bistveno prispevali k uveljavitvi slovenske kulture v mednarodnem prostoru. Javni poziv JP1–P–2010 je namenjen prevodom knjižnih del slovenskih avtorjev v tuje jezike, in sicer s področja leposlovja za odrasle, otroke in mladino, ter prevodom esejističnih in kritiških del s področja kulture in humanističnih ved.
|
|
Več...
|
|
|
Knjižna polica -
/
|
Četrtek, 21. januar 2010
|
|
Več...
|
|
|
Fokus -
/
|
Ponedeljek, 18. januar 2010
Potem ko je Kanada leta 1867 postala
zvezna država, so se Kanadčani sto let spraševali, ali sploh imajo
svojo literaturo. Nato je v šestdesetih letih 20. stoletja prišel
trenutek, ko so ugotovili, da jo imajo, in so se začeli spraševati,
kaj to literaturo loči od drugih. Kanadsko pisanje se je rodilo ravno
iz drugačnosti: literarno ustvarjanje je bilo sprva usmerjeno zgolj
v smer ne-britanskega; nato se je začela bitka za ohranitev kulturne
meje z Američani na jugu.
|
|
Več...
|
|
|
Razpisi -
/
|
Sreda, 20. januar 2010
 Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije
Koper na Univerzi na Primorskem (UP FHŠ) razpisuje natečaj za najboljši izvirni
esej na temo „Istra v slovenski književnosti".
Avtor lahko obravnava bodisi literarna dela Marjana
Tomšiča bodisi druga literarna dela, ki so nastala na področju Istre oziroma je
Istra v njih prisotna kot motiv, tema ali s svojimi jezikovnimi plastmi.
Esejska obravnava se lahko osredotoča bodisi na književni, jezikoslovni ali
širši kulturni vidik. Besedilo naj bo napisano v slovenščini. Dolžina eseja
naj ne presega 12.000 znakov s presledki. Prispevki naj bodo oddani v
natisnjeni obliki.
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Obiskali smo
|
Ponedeljek, 18. januar 2010
Literarni večer: Pesniško razkošje primerjalne književnosti, literarni večer sedanjih in nekdanjih štedentk in študentov Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, brali so: Niko  Grafenauer, Miroslav Košuta, Milan Dekleva, Andrej Brvar, Marjan Strojan, Ifigenija Simonović, Boris A. Novak, Marcello Potocco, Aleš Šteger, Alenka Jovanovski, Miljana Cunta, Varja Balžalorsky ter sedanji študentje, ki v prvem letniku pišejo pesmi pod mentorstvom profesorja dr. Borisa A. Novaka; četrtek, 14. januar 2010, Jazz klub Gajo, Ljubljana
V klubu Gajo se je v
četrtek zgodil poseben večer študentov primerjalne književnosti,
ki so z branjem svoje poezije razbijali mit o tem, da naj bi bili študenti
primerjalne književnosti zgolj teoretiki in ne pesniki.
Obisk je bil takorekoč
masoven. Prostorske mere kluba se nikakor niso ujemale z množico študentov
in profesorjev, ki je želela prisostvovati pesniškim branjem, zato
so bili tisti z najslabšimi mesti dobesedno iztisnjeni skozi vrata.
Drugi so se posedli po tleh, le redkim je bil namenjen udoben stol.
Pesniški večer je organiziral in vodil profesor na oddelku za primerjalno
književnost in pesnik Boris A. Novak. V uvodu Boris A. Novak
ni pozabil omeniti ustanovitelja oddelka Antona Ocvirka in predavatelja
Dušana Pirjevca, ki je študente spodbujal k literarnemu udejstvovanju.
Omeniti gre tudi Novakovo lepo misel večera, da je v liriki tisto,
kar je najbolj osebno, tudi najbolj univerzalno.
|
|
Več...
|
|
|
Knjižna polica -
/
|
Petek, 15. januar 2010
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Obiskali smo
|
Četrtek, 14. januar 2010
Po poteh Alme Karlin - ob 60. obletnici smrti Alme Karlin, lokacije: Celje, Pečovnik, Svetina, fotoreportaža: julij 2009
Fotografija: Mojca Pišek /Fotogalerija/

|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Obiskali smo
|
Sreda, 13. januar 2010
Razstava Alma M. Karlin: Poti, četrtek, 7. januar 2010, Pokrajinski muzej Celje Knežje mesto
 Celje je zadnje čase poznano predvsem po hitro rastočih zabaviščnih parkih za odrasle in mladino – številnih nakupovalnih centrih, v minulem prazničnem decembru po otroški Pravljični deželi, za nekatere ima bolj erotičen obraz (nenazadnje je zadnji dve leti prizorišče Erotičnega sejma in sedež edine slovenske erotične galerije Račka), zaznamoval pa ga je, predvsem v letu 2009, tudi lik nekdanje meščanke, svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin, ki bi prav lani praznovala svoj 120. rojstni dan, 14. januarja letos pa se spominjamo 60. obletnice njene smrti. Tako smo se Airbeletrinini obiskovalci dogodkov v četrtek, 7. januarja, kljub obilnim snežnim padavinam odpeljali v Pokrajinski muzej Celje pogledat pred kratkim na novo postavljeno razstavo Alma M. Karlin: Poti.
|
|
Več...
|
|
|
Knjižna polica -
/
|
Sreda, 13. januar 2010
Kmalu po osamosvojitvi Slovenije je število člankov, prispevkov, raziskav
in kritiških revizij literarnega opusa Alme M. Karlin nepričakovano poskočilo. Karlinovo
smo mlajši in nepoučeni torej sprva spoznavali preko posrednikov, preko zgodb o
njenih potovanjih in njenem za tisti čas (in predvsem za žensko!) nenavadnem,
morda celo nevarnem življenju. Obkrožila je svet in prišla celo do Japonske.
Jezikov se je učila tako, da je s seboj nosila zvezek in si sproti zapisovala
besede v večjezični slovar domače izdelave. In bila na koncu za nekaj let
pozabljena. Danes se pod težo raznih ponatisov, monografskih publikacij,
življenjepisov, zbornikov in podobnih listoberov šibijo knjižne police v
knjigarnah in knjižnicah. Na Airbeletrini smo pripravili kratek izbor del izpod
peresa Alme M. Karlin ali poznavalcev njenega življenja in dela. Izbor smo časovno
zamejili od leta 2006 pa do današnjih dni: splet je morda res prostor brez
konca, toda drsnik takšnih daljav ne more doseči ...
|
|
Več...
|
|
|
Razpisi -
/
|
Sreda, 13. januar 2010
 V okviru projekta 13. slovenski dnevi knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga 2010, ki ga prireja Mladinski kulturni center Maribor, razpisuje Založba Pivec natečaj za izvirno neobjavljeno pesem. Na natečaju lahko s po eno pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60-ih verzov, sodelujejo vsi v slovenščini pišoči pesniki stari vsaj 16 let.
Pesem je na založbo potrebno poslati do 15. februarja 2010. Štiriindvajset najuspešnejših avtorjev po mnenju žirije se bo konec marca in v začetku aprila pomerilo na polfinalih v Murski Soboti in v Celovcu. Na obeh polfinalnih turnirjih bo strokovna komisija izbrala štiri, občinstvo pa dva avtorja. Dvanajst finalistov se bo v soboto, 17. aprila 2010, v SNG Maribor pomerilo za naslov vitez/vitezinja pesniškega turnirja 2010.
Vitez/vitezinja, ki ga bo izbrala strokovna komisija, bo prejel(a) diplomo, knjigo in denarno nagrado v znesku 500 evrov. Svojega nagrajenca bo izbralo tudi občinstvo. Vseh 12 finalnih pesmi bo objavljenih v zborniku in literarni reviji Rp./Lirikon21.
|
|
Več...
|
|
|
Razpisi -
Zmagovalci Air razpisov
|
Nedelja, 10. januar 2010
 Na povabilo k soustvarjanju Airbeletrininih literarnih razglednic se je odzvalo 19 avtoric in avtorjev s štirimi fotografskimi prispevki, enim proznim in štirinajstimi pesmimi. Uredništvo je zaradi premajhne konkurence pri fotografiji in prozi podelilo nagrado samo na področju poezije. Izbrana je bila pesem Graditelji Anjuše Belehar, katere odlomek bo natisnjen na Airbeletrininih literarnih razglednicah. Vsem avtoricam in avtorjem se zahvaljujemo za sodelovanje in čestitamo nagrajenki. Uredništvo Airbeletrine
|
|
|
Razpisi -
/
|
Sobota, 9. januar 2010
Društvo za sodobne umetnosti Aggressive Theatre razpisuje natečaj za izvirno poezijo dijakov in dijakinj. Avtorji lahko sodelujejo z do tremi pesmimi, pet najboljših po mnenju žirije bo svojo poezijo predstavilo na literarnem večeru v Ljubljani. Najboljši pesniki in pesnice prejmejo knjižno nagrado in pomoč pri nadaljnjem ustvarjanju. Natečaj poteka do 15. februarja 2009.
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Napovedujemo
|
Sreda, 6. januar 2010
Naj živi duh viteštva, junaštva in besede!
Študentska založba tudi letos, kot uvod v festival zgodbe Fabula, organizira prozne mnogoboje, serijo dogodkov, na katerih izbiramo najboljšo kratko zgodbo. Prozni mnogoboji so do sedaj že štirikrat uspešno preplavili mnoga slovenska mesta. V štirih letih je na različnih odrih nastopilo že več kot 250 avtorjev, ki so občinstvo navdušili, šokirali, očarali in nasmejali s svojimi kratkimi zgodbami. Vedno znova se je dokazalo, da je zgodbarstvo še kako živo med amaterskimi pisatelji, čeprav med nastopajočimi ni manjkalo tudi znanih pisateljskih imen. Mnogoboji so postali sinonim za pestro literarno druženje in mnogokrat tudi odskočna deska v slovenski literarni svet.
|
|
Več...
|
|
|
Dogodki -
Novice
|
Torek, 5. januar 2010
Javna agencija za knjigo RS (JAK RS) je v okviru projektnega poziva omogočila Založbi Goga, da podeli štipendijo za pisatelje, prevajalce in promotorje slovenske literature. Štipendija je namenjena predstavljanju slovenske literature in povezovanju med slovenskimi avtorji ter državami gostiteljicami, ki delujejo v okviru literarnih centrov evropske mreže Halma. Vključitev v mednarodno mrežo bo postopoma omogočila več slovenskim avtorjem rezidenčno bivanje v tujini, hkrati pa bodo tudi tuji avtorji lahko bivali v dveh literarnih centrih v Sloveniji.
|
|
Več...
|
|
|
Knjižna polica -
/
|
Ponedeljek, 4. januar 2010
Miklavž Komelj: Kako misliti partizansko umetnost?
Obseg: 640 str.
Založba*cf.,
Oranžna zbirka, 2009
V prvih dneh decembra preteklega leta je pri
založbi *cf. izšla težko pričakovana
knjiga umetnostnega zgodovinarja, pesnika in prevajalca Miklavža Komelja na
temo partizanske umetnosti, ki obenem služi tudi kot izhodišče za razmislek in
kritično refleksijo o razmerju med umetnostjo in politiko - torej s problemom, ki je v
našem času še posebej aktualen.
|
|
Več...
|
|
|
Knjižna polica -
/
|
Četrtek, 31. december 2009
|
|
Več...
|
|
|
Mednarodno -
Novice
|
Ponedeljek, 28. december 2009
 Berlinska ulica Fasanenstraße, ki se nahaja v charlottenburškem okrožju, se ponaša s tremi prelestnimi vilami, ki se jih je prijelo poimenovanje »ansambel zimskih vrtov«. In v eni izmed njih – na hišni številki 23 – domuje Literaturhaus Berlin, berlinska literarna hiša. Poslopje ima to namembnost od leta 1986, ima pa tudi precej pestro predzgodovino, saj je bila vila zgrajena skoraj sto let prej, preden se je v njej zasidrala literarna dejavnost. Leta 1889 je bila postavljena po naročilu Richarda Hildebranda, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot član prve in druge nemške ekspedicije na severni tečaj. Vila je poznoklasicistične opečnate gradnje, gre za slog historicizma sedemdesetih let 19. stoletja, ki je bil značilen za začetno obdobje nemškega cesarstva (nem. Gründerzeit). Zakonca Hildebrand sta tukaj pogosto gostila razne raziskovalce, kulturnike in igralce, pod to streho je takrat ustvarjal tudi nemški skladatelj Max Bruch. Kasneje je vila prešla kar nekaj različnih epizod – od rezervne bolnišnice v času prve svetovne vojne, nato javne kuhinje in doma za tuje študente konec dvajsetih let prejšnjega stoletja – med njimi se je znašel tudi Emile Cioran, eden najbolj znanih aforistov dvajsetega stoletja. Že precej zgodaj pa so bili ti prostori prizorišče tudi literarnega dogajanja in tako se je kmalu po ruski revoluciji tukaj zadrževal Vladimir Nabokov ter se srečeval z ostalimi literati. Pozneje so se na tem naslovu zvrstili še kavarna, bordel in diskoteka. Kljub precej širokemu obsegu dejavnosti, ki so se vršile tukaj, je vila očitno v zavetju svojega nedrja omogočala takšno in drugačno napajanje človeškega telesa in duha. Zanimivo pa je, da je bil nekoč bordel tudi na naslovu, na katerem danes prebiva Literarisches Colloquium Berlin – torej še ena pomembna berlinska literarna ustanova. Sedaj vila na Fasanenstraße poleg literarne hiše zajema še knjigarno Kohlhaas & Company in za sodobni urbani center literature nepogrešljivo kavarno z restavracijo. V času, ko je literarna hiša začela delovati, je sam pojem »literarne hiše« še klical po razlagi. Dandanes pa gre za preverjen in dobro uveljavljen koncept, ki ga najdemo bolj ali manj po vseh evropskih državah.
|
|
Več...
|
|
|
Razpisi -
/
|
Ponedeljek, 21. december 2009
 Letošnji 12. slovenski natečaj za najboljši haiku, ki ga organizira revija Apokalipsa, poteka do 20. januarja 2010. Izbira te "najčistejše, najkrajše in najbolj poetične" pesniške oblike ne bo omejena z metriko 5-7-5 ali s kako posebno tematiko. Najboljše haikuje bo izbrala žirija v sestavi Alenka Zorman, Jože Štucin in Ivan Dobnik, objavljeni bodo v septembrski številki revije Apokalipsa.
|
|
Več...
|
|
|
Recenzije -
/
|
Ana Geršak
Sobota, 20. december 2009

Emil Filipčič: Problemi; Študentska založba, zbirka Beletrina; Ljubljana 2009
|
|
Več...
|
|
|
Mednarodno -
Novice
|
Nedelja, 13. december 2009
 V četrtek, 10. novembra, je v Stockholmu potekala svečana podelitev Nobelovih nagrad, ki tudi letos ni minila brez zgražanja, ogorčenja, obrekovanja in podobnih poskusov diskreditiranja, med katerimi bi se – vsaj kar se literature tiče – lahko strinjali le z očitki o togem evrocentrizmu članov švedske Akademije. Zaradi domnevne »prenagljenosti žirije« se je v soju žarometov tokrat potil dobitnik Nobelove nagrade za mir Barack Obama (skladno s sloganom »You won it – now earn it!«), obtožbam pa se ni ognila niti Herta Müller, nagrajenka za literaturo. Poleg bivšega agenta romunske varnostne službe Securitate Rada Tina, ki je svoje dni vohunil za avtorico in jo zdaj označil za »psihično bolnico«, je tu še romunski pisatelj, novinar in esejist Cristian Tudor Popescu, ki je bil do pisateljice še bolj neprizanesljiv: izjavil je, da je Herta Müller svoje delo tematsko osnovala izključno na hiperboliziranju lastne izkušnje s Ceauşescovo diktaturo; po mnenju Popesca Müllerjeva nagrade ni prejela zaradi kakovosti svoje literature, temveč izključno iz političnih razlogov (v zgodovini Nobelovih nagrad za književnost je bil verjetno najbolj odmeven primer takšne sorte imenovanje ruskega pisatelja Borisa Pasternaka).
|
|
Več...
|
|
|
Recenzije -
/
|
Špela Bibič
Ponedeljek, 7. december 2009

Sarah Waters: Privlačnost, prevedla Teodora Ghersini; ŠKUC, zbirka Lambda; Ljubljana 2008
Lani smo lahko slovenski bralci po zaslugi prevajalke Teodore Ghersini prvič segli po prevodu drugega romana britanske pisateljice Sarah Waters, Privlačnost (Affinity – 1999, Virago Press), ki je izšel pri založbi ŠKUC v okviru zbirke Lambda. Letos smo dočakali tudi prevod njenega prvenca, Okušanje žameta (Tipping the Velvet – 1998, Virago Press), prevajalskega dela pa se je za Didakto lotil Klemen Perko.
|
|
Več...
|
|
| |
|
|
RECENZIJE |
Mojca Ketiš
Četrtek, 4. februar 2010

Ivana Sajko: K norosti (in revoluciji): branje, prevedla Đurđa Strsoglavec; Mestno gledališče ljubljansko, zbirka Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega; Ljubljana 2009
"Veliki duhovi so gotovo blizu norosti in tanke stene jih razmejujejo." Aleksander Pope
Ob besedi norost se najprej spomnim na Norca iz Kralja Leara, ki s svojo duhovito zavozljanostjo in nepovezanim artikuliranjem bulji vame z divjimi očmi, slinastim nasmehom in me pritisne ob meje ugodja in samozavedanja.
|
|
Več...
|
|
|
E-BRANJE |
Torek, 2. februar 2010
Kanadska pisateljica in pesnica Anne Michaels je s proznim prvencem Fugitive Pieces (Ubežni koščki, 1996) pobrala pomembne nagrade angleškega govornega področja. Roman ni le pretresljiva pripoved o holokavstu, temveč čudovita zgodba o upanju in ljubezni, ki jo bomo lahko v knjižni obliki prebirali spomladi 2010 pri založbi Modrijan.
|
|
Več...
|
|
|
TEORIJE |
Ponedeljek, 1. februar 2010
Sedaj sedemdesetletna kanadska pisateljica, pesnica, literarna kritičarka in esejistka Margaret Atwood je s svojim prispevkom k premišljevanju o tem, kaj konstituira kanadsko identiteto, vzbudila precej pozornosti tako doma kot v mednarodnih vodah in za prepoznavnost kanadske literature naredila verjetno več kot katerikoli drug posameznik doslej.
|
|
Več...
|
|
|
PROFIL |
Špela Bibič
Torek, 26. januar 2010
Nicole Brossard (1943), quebeška pesnica, pisateljica in še marsikaj, velja za eno izmed ključnih figur ponovne oživitve frankofonske literature v Quebecu, kot tudi za veliko promotorko in teoretičarko na področju literarnega in kulturnega feminizma. Piše predvsem v francoščini, občasno tudi v angleščini.
|
|
Več...
|
|
|
KOLUMNA |
Nedelja, 27. december 2009

Na štefanovo dežuje, jaz pa pišem prepozno kolumno, da mi čas teče v grlo kakor poplave in narasla Globovnica, presneto, še pol metra dežja, pa bo odneslo tiste tri kobilice in dva konja, ki se pasejo najbolj doli pri potoku, kaj potoku, Urubambi, štefanovo na travi, velika noč na peči, zdaj pa imamo, vreme.
|
|
Več...
|
|
|